Prihodnost ekonomske in monetarne unije (zaključen)
Gospodarska in finančna kriza EU in evrskega območja je izpostavila potrebo po temeljiti sistematični prenovi ustroja ekonomske in monetarne unije, ki bo temeljila na večji odgovornosti in ekonomski disciplini na eni strani ter večji solidarnosti in finančni podpori na drugi strani.
Vendar se zdi, da so države članice izgubile prvotni zagon za vzpostavitev integrirane Unije na bančnem, ekonomskem in fiskalnem področju, saj politike, ki bi zagotovile tekoče delovanje ekonomske in monetarne unije še vedno ostajajo v domeni držav članic. Področja zaposlovanja, socialne politike in izobraževanja so ključnega pomena za dvig konkurenčnosti in delovanje notranjega trga EU, a države članice še niso popolnoma pripravljene, da bi del pristojnosti na omenjenih področjih prepustile Uniji. Leto po vrhuncu krize Unija še vedno ni vzpostavila učinkovitega nadzora nad bankami v območju evra, prvega koraka na poti vzpostavitve bančne unije, prav tako ni enotnega pogleda na strukturo enotnega reševalnega mehanizma bank, o čemer se bo razprava začela jeseni. Razprava o fiskalni zmogljivosti, s katero bi Unija finančno podpirala tiste države, ki izvajajo reforme, se bo začela šele konec tega leta.
Uveljavljanje protikriznih ukrepov je v državah članicah pustilo številne negativne posledica na socialnem in ekonomskem področju, zato so strokovnjaki mnenja, da so fiskalni ukrepi sicer nujni, a nikakor ne zadostni za to, da se Evropa izvije iz krča. Potrebni koraki vodijo k vzpostavitvi fiskalne unije, kar pa nenazadnje odpre število novih vprašanj, med drugim tudi o federalni ureditvi Evropske unije ter demokratičnem nadzoru in vlogi evropskega in nacionalnih parlamentov.
Dogodek: 3. september 2013 (zaključen)
Spletna razprava: 26. avgust - 16. september 2013 (zaključena)
Prispevke v spletni razpravi si lahko preberete tukaj.
Dodatno gradivo:
- Poročilo in vsebinska analiza dogodka
- Odzivi Vlade RS
